findesièclovska umetnost [fendəsjêkl- ∼], druge oznakačitve: art nouveau, jugendstil, modern style, secesija, vodilno slogovno gibanje na prelomu 19./20. st. Značilnosti: linearni ornamenti, povezani z rastlinsko motiviko (O. Eckmann), valovito oblikovani obrisi; nagnjenje k ornamentu in okrasu, nenaravne barve. Zavrača slogovno posnemanje. Pobude v angleškem gibanju za obnovo umetne obrti (W. Morris, J. Ruskin) in francoskem simbolizmu, oboje pa je spodbudila japonska umetnost. Teoretik: H. van de Velde. Predstavniki v Nemčiji in Avstriji mdr. J. M. Olbrich, P. Behrens, B. Paul, J. Hoffmann, R. Riemerschmid, G. Klimt (dunajska secesija); v Franciji É. Gallé, H. Guimard, R. Lalique; v Veliki Britaniji C. R. Mackintosh; v Belgiji V. Horta; v Španiji A. Gaudí; v ZDA L. C. Tiffany; pri Slovencih M. Fabiani, J. Plečnik.