1. Mihelič, France, slovenski slikar in grafik, *27.4.1907 Virmaše pri Škofji Loki, †1.8.1998 Ljubljana; 1945–70 profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani; redni član SAZU (1963); uveljavil se je kot izrazit in izviren mojster fantastike; ukvarja se s slikarstvom, grafiko, risbo, ilustracijo, oblikovanjem lutk in lutkovne scene; motivni krog zajema krajino, portret in figuraliko, v kateri izstopata arhetipska figura kurenta in tema metamorfoz, posebej z mitom o Dafne; obsežen opus partizanske grafike. 1949, 1955, 1965 Prešernova nagrada.
Dela: Mrtvi kurent (1938), Ptujska gora (1940), grafična mapa Krvava bratovščina (1945), Kronist (1972–73), Rojstna hiša z Lucijo (1975).
Sorodna gesla: Grupa 69 | slovenska umetnost2. Mihelič, Mira, slovenska pisateljica in prevajalka, žena F. Miheliča, *14.7.1912 Split, †4.9.1985 Ljubljana; študirala pravo, med vojno zaradi delovanja v OF zaprta, nato svobodna književnica, predsednica Društva slovenskih pisateljev in slovenskega PEN. Pisala drame o medvojnem opredeljevanju in trpljenju (Svet brez sovraštva, 1945, Ogenj in pepel, 1949) in komedije o sodobnem malomeščanstvu (Dan žena, 1969). V realistično zasnovanih romanih prikazuje razkroj meščanske družine (April, Hiša večera, 1959, Otok in struga, 1963, Igra v vetru, 1967). Cikel romanov o družini Raven Plamen ali dim (1973) s prvinami modernega pripovedovanja je poskus družinske sage. Nazadnje pisala zgodovinska romana Tujec v Emoni (1978), Cesta dveh cesarjev (1981) in spomine Ure mojih dni (1985). Prevedla številne pripovedi in drame angleških, ameriških, nemških in francoskih avtorjev. 1983 Prešernova nagrada za življenjsko delo.3. Mihelič, Milan, slovenski arhitekt in urbanist, brat F. Miheliča, *20.7.1925 Dolenji Lazi pri Ribnici; njegove stanovanjske, razstaviščne, poslovne in trgovske stavbe odlikuje jasna prostorska in funkcionalna zasnova; v 80. letih opazne postmodernistične pobude Miheliča. Član SAZU (izredni 1981, redni 1987). 1976 Prešernova nagrada.
Dostopnost