linearni pospeševalnik (angleško linear accelerator), Linac, naprava za premočrtno pospeševanje električno nabitih osnovnih delcev, ki jo uporabljajo v fiziki osnovnih delcev in jedrski fiziki. Delci potujejo skozi valjaste elektrode, ki so z določenim razmikom razporejene druga za drugo, na njih pa je pritisnjena visokofrekvenčna izmenična napetost. Razmik med elektrodami in frekvenca napetosti sta izbrana tako, da je zagotovljena pravilna faza med signalom in delci. Npr.: ko pozitivno nabit delec potuje med elektrodama, je elektroda za njim pozitivna in ga odbija, pred njim pa negativna in ga privlači. Ko delec preleti elektrodo pred seboj, se njena polariteta iz negativne spremeni v pozitivno in ga pospešuje naprej (pospeševalnik delcev). Največji evropski pospeševalnik za težke ione je v Darmstadtu v Nemčiji. V kovinskih ohišjih so ionski izvori, v katerih težkim atomom z obločnim razelektrenjem odstranijo nekaj elektronov. Tako pripravljeni ioni se pospešijo v 120 m dolgem valju, iz katerega je izčrpan zrak. Proti koncu valja dosežejo ioni do 20 % svetlobne hitrosti, nato pa se zaletijo v tarčo (target). Podobne, vendar krožno oblikovane naprave so krožni pospeševalniki (ciklotron, sinhrotron).