Nil (arabsko Nahr an Nīl [náhər ∼ níl]), s 6671 km najdaljša reka na svetu (skupaj s krakom Kagera); porečje 2,870.000 km2; izvira v treh krakih v gorah Ruande in Burundija; sprva teče kot Kagera in se po 700 km dolgem toku izliva v Viktorijino jezero, nato pa ga zapusti kot Viktorijin Nil. Ta teče po Ugandi proti S do jezera Kyoga, nato teče naprej proti Albertovemu jezeru. Tik pred izlivom so slapovi Kabalega. V Albertovem jezeru ga obogati dotok iz Edvardovega jezera, reka Semliki. Albertovo jezero zapusti kot Albertov Nil; ta teče po Srednjeafriškem tektonskem jarku. V Sudanu teče (od mesta Juba; na 5° severne zemljepisne širine) kot Gorski Nil (Baḩr al Jabal). Med 5° in 10° severne zemljepisne širine teče po obsežnem zamočvirjenem območju, imenovanem Sudd. Na s. koncu dobi z leve velik pritok, Gazeljo reko (Baḩr al Ghazāl), z desne pa Sobat; ta reka priteče z Etiopskega višavja. Od tam naprej ima ime Beli Nil (Baḩr al Adyaḑ); pogosto imenujejo tako ves njegov zgornji tok. Severno od 15. vzporednika se pri Kartumu združi s svojim najpomembnejšim pritokom, 1350 km dolgim Modrim Nilom (Baḩr al Azraq); ta izvira v jezeru Tana v Etiopiji kot Ābay Wenz. Še više na S dobi zdaj enotni Nil še večji desni pritok, reko Atbara. Med 15°in 20° zaradi hribovja v Nubijski puščavi teče v velikanskem ovinku v obliki črke S; nato nekaj časa teče proti zahodu. V Egiptu ga apnenci in peščenjaki vkleščijo v dolino, ponekod globoko do 300 m in široko 5–20 km; ob vodi so rodovitni nanosi. 20 km s. od Kaira se med rokavoma Rashīd in Dumyāt začenja delta Nila z rodovitnim poplavnim območjem; površina je 30.000 km2. Pritoki iz Etiopije zagotavljajo vse leto novo vodo, v obdobju močnejšega deževja julija–oktobra pa povzročajo redne poplave, in to že tisočletja, vendar pa prinašajo tudi rodovitne nanose. Zaradi teh je dolina Nila v Egiptu ena sama rodovitna oaza sredi puščave. Reka je plovna od Albertovega jezera naprej, vendar plovbo v večjem delu odsekov ovirajo močvirja, brzice in katarakti (šest med Kartumom in Asuanom), ponekod pa jo tudi občasno onemogočajo. Na reki so, predvsem v bližini Asuana, zgradili velike jezove (Naserjevo jezero, Birkat Nasser), namenjene tako regulaciji kot namakanju kmetijskih površin. Seveda je tam tudi velika hidroelektrarna. Pri graditvi so bile ogrožene nekatere pomembne zgodovinske znamenitosti iz obdobja faraonov (File, Abu Simbel). V bližini sedanjega jezu je bil že prej Stari jez (Sadd al 'Āli).
Dostopnost