Severna Irska (angleško Northern Ireland [nórdərn ájərlend-]), s. del Irske, pridružen Veliki Britaniji (zato ta uradno Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), 14.100 km2, 1,7 mln. preb., glavno mesto Belfast; upravno razdeljena na 26 okrožij. Hribovita pokrajina, visoka tudi več kot 700 m, v veliki kotlini, v notranjosti leži Lough Neagh, največje jezero Britanskega otočja; oceansko podnebje. Prebivalci so povečini protestanti, 34 % katoličanov; pogovorni jezik angleščina, krajevno tudi irščina (keltščina); gostota 120 preb./km2. Parlament in vlada zaradi hudih nemirov začasno razrešena, zato s Severno Irsko upravlja London; v veljavi je t. i. Common Law. Kmetijstvo (lan, oves, ječmen, krompir), govedoreja, tkalnice platna; po drugi svetovni vojni močnejša industrializacija; tekstilna, elektroindustrija, industrija aluminija, ladjedelnice.
Zgodovina: 1968 so izbruhnili nemiri med protestantsko večino in katoliško manjšino; avgusta 1969 so Britanci poslali v Severno Irsko vojsko, da bi zajezila naraščajoče nasilje. Pogajanja niso prinesla miru; od 1969 je v napadih IRE in protestantskih skrajnežev umrlo več kot 3200 ljudi. Čeprav je bilo dogovorov več (npr. v Sunnindaleu 1973), je šele mirovni načrt (t. i. deklaracija z Downing Streeta), ki sta ga decembra 1993 sestavili Irska in Velika Britanija, prinesel napredek v mirovnih pogajanjih; avgusta 1994 je IRA razglasila premirje oz. konec oboroženega boja proti britanskim oblastem na Severnem Irskem, britanske oblasti pa so kot odgovor na razglasitev premirja ublažile dotedanje varnostne ukrepe na Severnem Irskem. Oktobra 1994 so premirje napovedale tudi paravojaške protestantske skupine; januarja 1995 so britanski vojaki prenehali s patruljiranjem po Belfastu. Od 1997 sodeluje na pogajanjih tudi politično krilo IRE, Sinn Féin (G. Adams). 10.4.1998 dosežen »zgodovinski sporazum« med irsko in britansko vlado in političnimi strankami na Severnem Irskem o prihodnji ureditvi Severne Irske. Najpomembnejša določila sporazuma: London na Severnem Irskem ne bo več imel neposredne izvršilne oblasti; na volitvah bo izvoljen parlament, ta pa bo izvolil svoj izvršilni organ s širokimi pristojnostmi; oblikovani bodo tudi organi s predstavniki severnoirskih lokalnih državnih organov in vlade Republike Irske; ukvarjali se bodo z zadevami, pomembnimi za ves otok. Zaradi sprememb v ustavnem položaju dežele bosta ustave spremenili tudi Velika Britanija in Republika Irska.