cela (latinsko cella), 1. antika:1) notranji prostor antičnega templja, v katerega je svetloba prihajala le skozi visoka dvokrilna vrata; v njem so hranili kultno podobo; 2) v starorimski hiši se je lahko vsak majhen prostor imenoval cela, predvsem shrambe za vino in olje, redko so bile pod zemljo (cellarium, ‘klet’); tudi bivalna kamra hišnih sužnjev idr.
Sorodna gesla: antni tempelj | dipteros | Erehtejon | opistodom2. krščanska Cerkev:tudi celica, 1) molilnica, zgrajena nad grobom mučenca oz. svetnika ali pa ob njem; ker je bila nekakšen pomnik, so jo v prvotnem krščanstvu imenovali mnemeion ali memoria. 2) puščavnikovo prebivališče, tudi majhen samostan.
Dostopnost