Banat, pokrajina v Romuniji, Srbiji, na Madžarskem, med Tiso, Mureşem, Donavo in Južnimi Karpati, središče Temišvar; na rodovitni črnici pridelovanje pšenice, koruze, tobaka, vinogradništvo, pomembna še živinoreja. V gozdnatem Banatskem hribovju je rudarstvo (premog, železova ruda) omogočilo razvoj železarstva.
Zgodovina: od 10. st. del ogrskega kraljestva, po bitki pri Mohácsu pod turško oblastjo. V turških vojnah 1714–18 ga je zavzel princ Evgen Savojski, z mirom v Požarevcu 1718 pripadel Habsburžanom. V 18. st. načrtno naseljevanje nemškega, madžarskega, srbskega, romunskega, bolgarskega prebivalstva. Po 1867 je spadal k Ogrski. S pogodbo v Trianonu je morala ta z. del prepustiti Srbiji (9000 km2), v. del Romuniji (18.715 km2), madžarski je ostal samo majhen del z devetimi vasmi (ok. 300 km2). 1944/45 so nemške prebivalce iz romunskega dela Banata deportirali v ZSSR, iz srbskega dela so se Nemci izselili, precej so jih pobili.
Zgodovina: zahodni del Banata je po drugi svetovni vojni spadal k Jugoslaviji, k SAP Vojvodina, po razpadu SFRJ je pokrajina v Srbiji.
Dostopnost