Severna Amerika, s. del dvojne ameriške celine, ki sega od Arktičnega oceana več kot 7500 km daleč do Mehiškega zaliva; njena j. meja je Tehuantepeška zemeljska ožina, vendar kulturnozgodovinsko Mehika ne pripada Severni Ameriki. Kopenski most proti Južni Ameriki se imenuje Srednja Amerika. V smeri Z–V sega od Tihega do Atlantskega oceana, največja širina je ok. 5500 km; skupaj z Grenlandijo in Srednjo Ameriko 24,3 mln. km2.
Naravne razmere Celina je sestavljena iz treh velikih delov, ki potekajo od S proti J. Na Z je mlado nagubano gorstvo (Kordiljere), ki je razčlenjeno na več gorskih verig in vmesnih visokih planot; najvišji vrhovi so na Aljaski in segajo prek 6000 m. Na V se nekaj nad 2000 m dvigajo Apalači, pred njimi je na atlantski strani prostrana obalna ravnina. Med gorovjema je v notranjosti celine območje, ki ga proti J odvodnjava reka Misisipi s pritokoma Misuri in Ohio. Na geografski širini kanadske meje se reke večinoma preusmerijo proti S v Hudsonov zaliv in Arktični ocean; vode sv. dela z Velikimi jezeri prek Reke svetega Lovrenca odtekajo v Atlantski ocean. Zaradi izredne dolžine celine od S proti J se Severna Amerika deli na več podnebnih pasov, od polarnega do subtropskega; največji del ima zmerno toplo podnebje; v notranjosti je sušno in poleti vroče. Celina je široko odprta proti S in proti J in to omogoča neovirano prodiranje arktičnih (northers) oz. tropskih (southers) zračnih mas. V skladu s podnebnimi pasovi so razporejeni tudi vegetacijski pasovi, od tundre na S prek pasu iglastega gozda do tropskega rastja na J; v notranjosti so suhe travne stepe (prerije).
Prebivalstvo Število prvotnih prebivalcev (Indijancev in Eskimov) je zlasti v Združenih državah Amerike in Kanadi zelo upadlo. Največ priseljencev je prišlo iz Evrope, v zadnjem stoletju tudi iz v. Azije; črnce so zlasti na JV dovažali kot sužnje iz Afrike. Zdaj živi v Severni Ameriki 313 mln. preb.; če upoštevamo še Mehiko, 416 mln. Povprečna gostota prebivalstva je 15 preb./km2 (skupaj z Mehiko 17 preb./km2), podobno kot v Južni Ameriki, vendar precej pod svetovnim povprečjem (35 preb./km2).
Gospodarstvo Gospodarstvo Severne Amerike, ki ima velika naravna bogastva (rodovitna tla, gozdove, rudno bogastvo in vodno energijo), je zelo raznoliko in je doseglo visoko stopnjo produktivnosti. V vseh panogah, tudi kmetijski, prevladujeta visokorazvita tehnika in specializacija. Gospodarska moč in ustrezno prometno omrežje sta omogočila zelo visoko življenjsko raven prebivalstva.
Dostopnost