obred (latinsko ritus),
1. splošno: v širšem pomenu ponovljiv potek dejanj s simbolično naravo; v ožjem pomenu religiozno-kultne ceremonije (kult), v katerih se z natančno določenim obrazcem, besedami, dejanji posamezniku ali skupnosti zagotavljata zaščita in uspešnost; posebno pomembni so obredi ob posameznih obdobjih človekovega življenja (rojstvo, poroka, preskušnje zrelosti – iniciacije, smrt).

Sorodna gesla: duhovniki | hieratičen | kult | obredni predmet | očiščenje
2. krščanska Cerkev: urejenost liturgičnih dejanj v Cerkvah, določena v liturgičnih knjigah.

Sorodna gesla: lektor | liturgične knjige
3. zoologija: v določeni situaciji vedno enako dejanje, ki deluje kot sprožilec, npr. razkazovanje na izbranem kraju za gnezdenje.

Sorodna gesla: sprožilec


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek