ekvidenziti [latinsko], označitev za fotografije, na katerih je vsebina slike razdeljena na območja, pasove ali črte enake počrnitve oz. enake osvetlitve. Dobimo jih s fotografskim kopiranjem negativov ali diapozitivov na zelo kontrastne fotografske plasti ali plasti s približno stopničasto počrnitveno krivuljo. Pri pravilno naravnanem času osvetljevanja nastanejo namesto sivih prehodov na sliki le ostro omejeni črni in beli pasovi, včasih pa še nekaj ostro omejenih, razl. temnih sivih pasov (ekvidenziti prvega reda). Z vnovičnim kopiranjem lahko izdelamo sliko, na kateri so s črnimi črtami označene le meje teh območij (konturna slika), podlaga pa ostane bela (ekvidenziti drugega reda); velikost in obliko predmetov na takšnih slikah lahko zelo dobro izmerimo, saj so obrisi predmetov v primerjavi z izvirnikom znatno bolj vidni in ločljivi. Za takšne posnetke so razvili posebne filme (ekvidenzitni filmi), pri katerih sta v fotografski plasti hkrati negativna in obračalna emulzija. S posebnimi razvijalci lahko ekvidenzite prvega reda izdelamo v enem delovnem dnevu. Ekvidenziti so veliko v rabi v znanstveni fotografiji, npr. za merjenje velikosti mikroskopskih predmetov s fotografij z nizko ločljivostjo; za opazovanje temperaturnih porazdelitev na površinah predmetov ali teles, posnetih z infrardečo fotografijo; za opazovanje porazdelitve svetlosti astronomskih predmetov, npr. difuznih meglic; za merjenje in analizo zračnih posnetkov. S kopiranjem na material, občutljiv za barvo, lahko z ustreznimi barvnimi filtri in primernim časom osvetljevanja območja enake sivine predstavimo tudi z barvnimi pasovi. Ekvidenzitno fotografijo zdaj močno izpodriva digitalna tehnika. Z neštetimi možnostmi, ki jih ponuja, lahko digitalni posnetek razdelimo na poljubno število pasov, spreminjamo barve, če pride do napake, pa se vrnemo k izhodiščni sliki. Na normalnem črno-belem zračnem posnetku pretežno kmetijskega zemljišča le težko ločimo vrsto posamezne površine; z ekvidenzitnim filmom se različne vrednosti sivine spremenijo v barvne pasove ali ploskve; mesta enake barve ustrezajo različnim značilnostim tal in kažejo npr. vrsto zemljišča (gozd, travnik), stopnjo rasti (zorenje, zrelost), formacije kamnin, oblike usedlin itd.
Dostopnost