burševstvo (nemško Burschenschaft), nemško študentsko gibanje; razvilo se je iz duha udeležencev osvobodilnih vojn, odstranilo je pokrajinsko delitev študentov. Vodilni cilj je bil enotnost vseh Nemcev; njegove barve so bile črna, rdeča in zlata (prvič slavljene kot narodne barve na hambaškem prazniku) in so ustrezale barvi uniform Lützowovih prostovoljcev. 1818 je bilo ustanovljeno Splošno nemško burševstvo. Posledica umora pisatelja A. von Kotzebuja 1819 so bili karlovarski sklepi (avgust 1819); navdihnil jih je K. W. Metternich. Kljub prepovedi je do revolucije 1848 burševstvo skrivaj živelo naprej. V cesarstvu (1871) je burševstvo videlo izpolnitev svojih nacionalnih ciljev; takrat je njihov viharni liberalizem začel postajati (1890) vedno bolj agresiven nacionalizem z močnimi antisemitskimi težnjami. Po prvi svetovni vojni burševstvo ni imelo nobene politične vloge več, v robnih pokrajinah z nemško govorečim prebivalstvom (npr. v Avstriji) pa je še dejavno. Od 80. let 19. st. do prve svetovne vojne je bilo nemško burševstvo živo tudi v nekaj slovenskih krajih.
Dostopnost