a priori [latinsko], po Aristotelu spoznanje stvari na podlagi (časovne ali logične) poprejšnjosti, npr. iz njenih vzrokov (nasprotno a posteriori). I. Kant je apriorno spoznanje pojmoval kot čisto, pred vsako izkušnjo bivajoče, nujno, vrojeno spoznanje in (v nasprotju z empirizmom) utemeljeval njegovo možnost, vendar hkrati (v nasprotju z racionalizmom) omejil njegovo področje na empirični svet.

Sorodna gesla: anamneza | a posteriori | apriorizem | Aristotel | empirizem | Kant, Immanuel | racionalizem


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek