kobilice (Saltatoria), ravnokrilci z močnimi zadnjimi (skakalnimi) nogami. Trdna zgornja krila pokrivajo in ščitijo večja mehkokožnata spodnja, pogosto pisano obarvana krila, s katerimi letajo. Nekatere vrste nimajo razvitih kril. 1. Dolgoroge kobilice (Ensifera) imajo dolge tipalke, štiričlenska stopalca, cvrčalni organ na osnovi sprednjih kril, slušni organ (timpanum) pa na golenih sprednjih nog. Mednje sodijo tetigonide (Tettigonioidea) z zeleno kobilico (Tettigonia viridissima) in bradavičarko (Decticus verrucivorus), ki sta v Evropi najbolj razširjeni vrsti; 2. kratkoroge kobilice (Caelifera) imajo kratke tipalke in tričlenska stopalca. Cvrčalni organ je na sprednjih krilih, po katerem drgnejo s stegni zadnjih nog. Slušni organ imajo na obeh straneh prvega člena zadka. Hudi rastlinski škodljivci so poljske kobilice (Acrididae), npr. kobilice selke, škrebetulje (Oedipodinae) in tetrigine (Tetriginae).
Zavarovane kobilice v Sloveniji: primorska saga (Saga pedo).

Sorodna gesla: bradavičarka | cvrčanje | ravnokrilci | tetrigine | tipalke


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek