bukev (Fagus), rod bukvovk; eno najpomembnejših srednjeevropskih gozdnih dreves, Fagus sylvatica, uspeva predvsem v milejših delih Evrope, na globokih, bogatih tleh; drevesa so do 40 m visoka, značilno sivo lubje; iz trirobih plodov (bukov žir) stiskajo jedilno olje; gojene oblike: rdeča bukev, pobešava bukev. Les ima pore razpršene, fino teksturo in razločne branike, vbokle letnice v širših trakovih stržena (ostri sklerenhimski čepi v floemskih trakovih v skorji segajo v širše trakove); rdečkastobel, brez črnjave, pri višji starosti ima praviloma »rdeče srce«; to nastane zaradi poškodb. Les bukve, posekane »na suš« ob koncu poletja, je snežno bel. Zaradi močnih rastnih napetosti ob poseku in razžaganju se les rad veži in poka. Gostota ρ12–15 ≈ 700 kg/m3. Trd, trden, žilav in zelo odporen. Dobro se obdeluje, luži in polira; je cepek, parjen se dobro upogiba (še danes izdelujejo iz tega lesa znameniti Thonetov dunajski kavarniški stol). Les ni odporen, vendar ga je mogoče dobro impregnirati (železniški pragovi), razen močno otiljenega rdečega srca. Uporabljajo ga za luščen furnir in vezan les, pohištvo, obloge, parket, stisnjen les, galanterijo, igrače, za pridobivanje lesnega kisa, oglja in katrana itd. Znanih je več kot 250 vrst uporabe.
Dostopnost