difuzija [latinsko],
1. splošno: prostorsko širjenje novosti.

Sorodna gesla: inovacija | termodifuzija
2. fizika: mešanje dveh razl. stikajočih se snovi; posledica termičnega gibanja molekul (Brownovo gibanje). Posebno hitro difundirajo med seboj plini (npr. razširjanje vonjav), tekočine so pribl. 100.000-krat počasnejše, pri trdnih telesih pa se poznajo učinki difuzije šele po nekaj letih. Hitrost difuzije podaja difuzijska konstanta, ki se s temperaturo povečuje. Vroče kovinske prevleke pri difuzijski pozlatitvi nastanejo v nekaj minutah. Zaradi razl. hitrosti težkih in lahkih atomov ali molekul lahko z difuzijo delno ločimo posamezne snovi v mešanicah; postopek uporabljajo posebej pri ločevanju izotopov (termodifuzija). Difuzija imenujemo tudi pojav, pri katerem kapljevine ali plini prehajajo skozi porozne snovi (npr. glino).

Sorodna gesla: Brownovo gibanje | cementacija | difuzijska črpalka | difuzijska konstanta | gibljivost | Graham, Thomas | Hevesy, Georg Karl von | izotopska zapornica | mešanje | plinski detektor | resorpcija | sintranje | termodifuzija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek