Alpe, največja in najvišja gorska veriga v Evropi, pribl. 220.000 km2, dolga 1200 km, široka 150–250 km, najvišja točka v masivu Mont Blanc (4807 m, najvišja gora v Evropi). V Alpah poteka glavna razvodnica med Severnim, Sredozemskim in Črnim morjem; so podnebna ločnica med srednjo in južno Evropo. So mlado nagubano gorovje z zapleteno geološko zgradbo. Dvignile so se v terciarju zaradi velikih pritiskov, ki so spremljali podrivanje jadranske plošče pod evrazijsko. Površje Alp so močno preoblikovali pleistocenski ledeniki. Na JZ loči prelaz Giovi (Passo dei Giovi) pri Genovi Alpe od Apeninov. Alpe obrobljajo Padsko nižavje in se vlečejo v širokem loku proti Z in S do Ženevskega jezera in na V do Dunajske kotline. Severna veriga se nadaljuje proti SV v Karpate, j. veriga proti JV prek Južnih apneniških Alp v Dinarsko gorovje. Alpsko predgorje sega na S od Dunajskega gozda na V prek Švicarske planote do Ženevskega jezera in Jure na JZ. Lok Alp se na J strmo spušča v severnoitalijansko nižino, na V je razvejen in se postopno znižuje v Panonsko nižino, proti Z pada v dolino Rone (Ronski jarek). Alpe se raztezajo na ozemljih Francije, Italije, Švice, Lihtenštajna, Nemčije, Avstrije in Slovenije. Po črti Bodensko jezero–dolina Rena–Splügen (Passo dello Spluga)–Comsko jezero delimo Alpe na Zahodne in Vzhodne. Za Alpe je značilna nagubana in narivna (krovna) zgradba; ob nastanku so močne horizontalne napetosti povzročile gubanje in prelamljanje kamnin in hkrati pospeševale vulkanizem. Zahodne in Vzhodne Alpe sestavljata izbočena loka, ki se v Graubündnu stikata in segata najvišje na območjih gnajsa. V Zahodnih Alpah je pred kristalinskima masivoma (notranje in zunanje gnajške Alpe, mdr. Peninske Alpe, montblanška skupina in Bernske Alpe) apneniški pas (npr. predalpski svet Savojskih Alp). Ta je v švicarskih Alpah močno naguban, enako kot kristalinski masiv. Vzhodne Alpe imajo na obeh straneh podobno zgradbo: notranji kristalinski pas, tj. Centralne Alpe (mdr. Bernina, Ture), z obeh strani obdajata ozek nižji skrilasti pas (območje zelenih skrilavcev, mdr. skrilaste Kitzbühlske Alpe) in širši apneniški pas (Severne apneniške Alpe, mdr. Severnotirolske apneniške Alpe, Južne apneniške Alpe, mdr. Dolomiti in Julijske Alpe). Na s. robu sledi predalpski pas iz apnenca in dolomita (posebno v Spodnji in Zgornji Avstriji), fliša in molase. Zaradi raznolikosti kamnin, številnih dolin in sledov ledeniškega delovanja so Alpe oblikovno najbogatejše gorstvo Evrope. Ledeniške gmote so razširile in poglobile doline, na alpskem robu so nastala globoka dolinska ledeniška jezera (Vierwaldstätter See, Comsko jezero). Danes so poledeneli le še notranji in najvišji deli Alp (največji ledenik Aletschgletscher). Podnebne razlike v Alpah so velike: na S vlažno oceansko podnebje z obilnimi padavinami na obrobju (Savojske Alpe, Allgäu), na J suho sredozemsko podnebje z milimi zimami, v notranjosti padavinsko revnejše podolžne doline (Valais, Vintschgau). Z višino se temperatura znižuje, povečuje se sončno obsevanje, za kotlinske lege je značilen toplotni obrat (inverzija). Višinska členitev Alp vpliva na razporeditev podnebnih, rastlinskih, obdelovalnih pasov: pravi obdelovalni pas in pas listnatega gozda sta 800–1000 m nad morjem, iglasti gozd sega do gozdne meje na pribl. 1500–2200 m, pas ruševja in gorskih travnikov do snežne meje na 2500–3300 m. Meje pasov so na robu Alp nižje kot v notranjosti (alpska flora, alpska favna). Predvsem v večjih dolinah, zlasti na J, je osnovna dejavnost poljedelstvo (koruza, pšenica, sadje in vino, sicer rž, oves, krompir), na Z in JZ na delu kmetijskih površin umetno namakanje, v višjih predelih živinoreja, gozdarstvo, lesarstvo; izraba vodne energije se povečuje zaradi graditve velikih elektrarn (Grande Dixence, Kapruner Tal); rudarstvo temelji na izkoriščanju železove rude, svinca, cinka, magnezita, rjavega premoga, soli; železarska industrija v Zgornji Avstriji, tekstilna industrija na Z, industrija svile na J in JZ, elektrokemijska industrija v francoskih Zahodnih Alpah, izviri mineralne vode. Turizem je razvit zaradi gostega omrežja železnic in cest, ki vodijo čez gorske prelaze, številnih žičnic, planinskih postojank, poti; marsikje je glavni vir dohodka. Stalna poselitev sega povprečno do 1500 m, posamezne kmetije do 2100 m, poletne planinske prestaje in stanovi 800–1200 m više.
Dostopnost