Belize (do 1973 Britanski Honduras), majhna država v s. delu Srednje Amerike, na karibski obali, ob Honduraškem zalivu.

časovni pas srednjeevropski čas – 7 ur
površina 22.696 km2, S–J 280 km
prebivalstvo 235.000, 10 preb./km2, letna rast 2,6 %, življenjska doba 73 let
glavno mesto Belmopan, 8100 preb., v sredini države, 180 m nad morjem, glavno mesto od 1970 (prej Belize City)
upravna razdelitev 6 okrožij, vodijo jih imenovani komisarji
članstvo v organizacijah OZN (od 1981), Britanska skupnost narodov, CARICOM, OAS, AKP, SELA
uradni jezik angleški; pogovorna jezika sta kreolska angleščina in španščina
denarna enota dolar (oznaka BZD)


Naravne razmere
Severni del države je ravna, delno močvirna obalna ravnina, ki sega do 75 km v notranjost; na SZ je apnenčasto gričevje polotoka Jukatan, na J pa zelo razčlenjeno hribovje Maya Mountains, odrastek srednjeameriških Kordiljer, z najvišjim vrhom Victoria Peak (1122 m). Pred lagunasto obalo so številni majhni koralni otoki in grebeni (t. i. cays). Belize ima vlažno in vroče tropsko podnebje z veliko relativno vlažnostjo. Povprečna letna temperatura je 26 °C, padavin je od povprečno 1500 mm na S do več kot 3000 mm na J. V deževnem obdobju (maj–november) so pogosti hurikani (vrtinčasti vihar je 1961 uničil takratno glavno mesto Belize City). Skoraj polovico ozemlja pokriva gozd. Poleg vednozelenih in delno listnatih tropskih, močvirnih in iglastih gozdov raste v sušnejših delih gričevnatega Jukatana savana s palmami, na obali mangrove.

Prebivalstvo
Prebivalstvo redko poseljene države sestavljajo številne, delno med seboj pomešane etnične skupine. Polovica prebivalcev je črncev in mulatov, ki živijo predvsem na obali. Ok. 30 % je iz Gvatemale in Mehike priseljenih špansko govorečih mesticev, 10 % prebivalcev pa je potomcev majevskih Indijancev, ki živijo v notranjosti in govorijo lastne jezike; drugo so Črni Karibi (z antilskih otokov priseljeni mešanci med črnci in Indijanci), Azijci (Indijci, Kitajci) in Evropejci. Polovica prebivalcev živi v mestih, ki pa štejejo le nekaj tisoč ljudi. Edino večje mesto je Belize City, kjer živi več kot četrtina vsega prebivalstva. Večina prebivalcev je katoličanov, nekaj je anglikancev, metodistov, menonitov ter majhnih skupin judov, hindujcev in budistov. Zaradi dobro urejenega šolstva je samo 5 % nepismenih.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1981 je Belize neodvisna parlamentarna demokratična država v okviru Britanske skupnosti narodov. Formalni vodja države je britanski vladar, zastopa ga domači generalni guverner. Ta imenuje vodjo večinske stranke za predsednika vlade, ki je odgovoren parlamentu. Dvodomni parlament je sestavljen iz senata in poslanske zbornice. Pravosodje je urejeno po britanskem zgledu.

Gospodarstvo
Temelj gospodarstva in glavni vir prihodka sta kmetijstvo in gozdarstvo. Na velikih plantažah, večinoma v ameriški ali britanski lasti, pridelujejo sladkorni trst, banane in drugo južno sadje, kakav, kokosove orehe. Za prehrano domačega prebivalstva so najpomembnejši riž, koruza, fižol, povrtnine in sadje. Ker je obdelan le manjši del rodovitnih tal (mdr. zaradi pomanjkanja delovne sile), ne morejo pridelati dovolj hrane za lastne potrebe. Obsežni gozdovi dajejo predvsem les za kurjavo, plemenite vrste lesa (mahagonij, cedrovina, palisander) tudi izvažajo. Živinoreja (govedo, prašiči, perutnina) je drugotnega pomena. Dobro razvito je obalno ribištvo (jastogi in kozice za izvoz). Iskanje rud je bilo doslej neuspešno. Industrija večinoma predeluje domače kmetijske pridelke in les ter del izdelkov izvaža v ZDA. Večino blaga za splošno porabo in živil morajo uvažati. Promet poteka po utrjenih cestah in po morju. Najpomembnejša pristanišča Belize City (tudi za čezmorske ladje), Dangriga, Mango Creek in Punta Gorda. Mednarodno letališče pri Belize Cityju. Narašča pomen turizma.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 698 mln. USD, 2970 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena) kmetijstvo 18 %, industrija 24 %, storitvene dejavnosti 58 %
uvoz (2001, ocena) 505 mln. USD
izvoz (2001, ocena) 239,6 mln. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena) 500 mln. USD


Zgodovina
V 10. st. je bilo ozemlje del majevske civilizacije. Prve angleške naselbine so nastale sredi 17. st., od 1862 britanska kolonija, od 1871 kronska kolonija; od 1964 avtonomija, neodvisna država od 1981, dolgoletni predsednik G. C. Price. Ozemeljski spori z Gvatemalo, ki je Belize priznala šele 1992. V 90. letih 20. st. velika brezposelnost in naraščanje kriminala, zlasti tihotapljenje mamil.

Sorodna gesla: Belize City | Belmopan | Jukatan | Price, George Candle


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek