stavčna fonetika, veja glasoslovja, ki preučuje nadsegmentne lastnosti povedi: intonacijo, poudarjanje (nekateri deli povedi so izgovorjeni močneje kot drugi), členitev s premori (zaznamujejo mejo med enotami povedi), register (višinska lega tonskih potekov je lahko nižja, npr. pri moških, ali višja, npr. pri ženskah), hitrost (nekatere dele povedi izgovarjamo hitreje), glasovno barvanje (razkriva človekovo starost, trenutna razpoloženjska stanja, prirojene napake, poškodbe govoril ipd.).