Rimski-Korsakov [rímski-kórsakov-], Nikolaj Andrejevič, ruski skladatelj, *6.3. (18.3.) 1844 Tihvin, †8.6. (21.6.) 1908 Ljubensk; duhovni vodja »mogočne peterice« (M. A. Balakirev, C. A. Cui, M. P. Musorgski in A. P. Borodin); mojstrske so instrumentacije njegove zvočno barvite glasbe (Šeherezada, 1888); s predelavami (predvsem del Musorgskega) je Rimski-Korsakov uveljavil rusko nacionalno glasbo; njegovi učenci so bili A. K. Glazunov, S. S. Prokofjev, I. Stravinski. Napisal več oper, npr. Sadko (1898), Pravljica o carju Saltanu (1900), Zlati petelin (1909); tri simfonije in druga orkestralna dela, komorne, klavirske, zborovske skladbe, samospevi.

Sorodna gesla: Balakirev, Milij Aleksejevič | baletna opera | Borodin, Aleksander Porfirjevič | Cui, César Antonovič | Dargomižski, Aleksander Sergejevič | Glazunov, Aleksander Konstantinovič | mogočna peterica | Musorgski, Modest Petrovič | Prokofjev, Sergej Sergejevič | ruska glasba | Stravinski, Igor


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek