Dresden [drézdən], mesto v Nemčiji, glavno mesto zvezne dežele Saška, v dolini Labe, na obeh bregovih, 106 m nad morjem, 480.000 preb. (aglomeracija 680.000); sedež katoliške škofije; šolsko središče (tehnična univerza, medicinska akademija, umetniška akademija idr.); številni muzeji in galerije, gledališče, opera, deželna knjižnica; botanični in živalski vrt. Izdelovanje letal, strojna, optična, živilska industrija, industrija električnih aparatov; pristanišče za rečne potniške ladje.
Zgodovina: majhna slovanska ribiška naselbina Drežga je s priseljevanjem vse številnejših nemških kolonistov postajala vse pomembnejša, 1216 dobila mestne pravice. Po delitvi Saške sedež albertinskih Wettincev (1485–1918). Med vladavino Avgusta Močnega in njegovega sina Avgusta II. razcvet baroka; nastale so stavbe kot Zwinger (1711–22; cvinger), japonska palača (1715), katoliška dvorna cerkev (1739–55). V sedemletni vojni veliko uničenje (1760). Od 1806 kraljeva rezidenca. Napoleon je 1813 v bitki pri Dresdnu dosegel svojo zadnjo zmago v Nemčiji. Po 1871 se je Dresden razvil v eno vodilnih mest nemške države (1940 ok. 700.000 prebivalcev). V zavezniških napadih iz zraka 13./14.2.1945 je umrlo ok. 35.000 prebivalcev. Zaradi hudega opustošenja je bilo življenje še dolgo mogoče le v predmestjih.
Dostopnost