bela omela (Viscum album), ptičji lim, vrsta omelovk (Loranthaceae); polzajedavci na drevesih (npr. na smreki, jablani, hruški, lipi); prilegla lesnata rastlina, ki poganja v steblo gostitelja posebne korenine (havstorije), s katerimi črpa vodo in hranilne snovi; v vednozelenih usnjatih listih poteka fotosinteza; v belih lepljivih plodovih je seme, ki ga prenašajo ptiči (npr. carar). Bela omela je cenjeno sredstvo v domačem zdravilstvu za uravnavanje krvnega tlaka. Nekdaj je pri razl. ljudstvih veljala za sveto rastlino. Vera v njene apotropejske moči je spodbudila uporabo rastline v ljudskem zdravljenju ljudi in živine. Ponekod velja za prinašalko sreče. V Angliji okrasijo za božič stanovanja z vejicami bele omele.

Sorodna gesla: apotropejski | carar | havstoriji | ohmelje | polzajedavci | zajedavci


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek