Brahms [bráms], Johannes, nemški skladatelj, *7.5.1833 Hamburg, †3.4.1897 Dunaj; potoval kot klavirski spremljevalec, bil dvorni glasbeni direktor v Detmoldu in 1862–64 zborovodja Pevske akademije na Dunaju, kjer se je za stalno naselil 1878; prijateljeval z J. Joachimom, H. G. von Bülowom, še posebej pa z zakoncema Schumann. V nasprotju z večino sodobnih skladateljev je Brahms skušal ohraniti glasbene oblike, prevzete od dunajskih klasikov, posebej od L. Beethovna, in se deloma zgledoval po še starejši glasbi; skladal komorno glasbo in simfonije, nikoli pa programske glasbe in oper, s čimer se je uvrstil med nasprotnike Lisztove in Wagnerjeve novonemške šole, kar je še potrdilo prijateljstvo z Wagnerjevim kritikom E. Hanslickom. Obrtniško mojstrstvo in oblikovna strogost njegove glasbe sta močno vplivala na sodobnika A. Dvořáka in M. Brucha pa tudi na mlajše, npr. M. Regerja, P. Hindemitha in A. Schönberga. Ob klasicizmu je za Brahmsa značilen lirizem, posebno močan v samospevih in klavirskih skladbah.
Dela: štiri simfonije, dve serenadi, variacije na Haydnovo temo in dve uverturi za orkester; dva klavirska koncerta; violinski koncert; dvojni koncert za violino in violončelo; komorna glasba, kamor sodijo dva godalna kvinteta, trije godalni kvarteti, klarinetni kvintet, klavirski kvintet, trije klavirski trii, trije klavirski kvarteti, violinske sonate; tri sonate, štiri balade, dve rapsodiji, fantazije in trije intermezzi za klavir, orgelske skladbe; zborovske skladbe, mdr. Nemški requiem (Ein deutsches Requiem) za sopran, bariton, zbor, orkester in orgle; samospevi.
Dostopnost