disketa (angleško floppy disk), ploščata magnetna pomnilniška enota za računalnike, zelo razširjena pri obdelavi in zajemanju podatkov. Uporaba diskete je zelo preprosta, v nasprotju z diskom, ki je bistveno zmogljivejši (in dražji). Disketo sestavlja gibka plošča iz umetne snovi, ki je na obeh straneh prevlečena s tanko magnetno plastjo. Glede na premer ločimo razl. tipe: 20,3 cm (8 palcev), ki je redko v rabi, 13,3 cm (5,25 palca, mini disketa) in 8,9 cm (3,5 palca, mikro disketa). Danes je v rabi zadnji tip diskete, 3,5-palični, ki imajo na površini magnetne plasti 77 koncentričnih sledi; na prvi sledi (sled 0) je zapisano kazalo, na sledeh od 1 do 73 podatki, sledi 74 in 75 sta rezervni sledi, sled 76 pa je neuporabljena; vsaka sled je razdeljena na 26 sektorjev. Ploščica je v zavarjenem, gibkem ali togem plastičnem ovitku z režo za branje in pisanje. Odprtina na sredini omogoča stik s pogonom, ki disketo zavrti s 300 obr./min. Zamenjava diskete je enostavna, v pogon jo potisnemo ročno ali avtomatično. Z ustreznim predhodnim namagnetenjem (formatiranjem) se magnetna plast na disketi razdeli na sledi in sektorje; njihovo število je odvisno od tipa diskete. Zmogljivost diskete je odvisna od gostote zapisa in lahko doseže do ok. 2,5 MB pri mikro disketi. Diskete so danes povsem spodrinile luknjane kartice in trakove, saj ima vsak računalnik vsaj en disketni pogon, ki mu omogoča začetni zagon. Zdaj pa tudi diskete že vse bolj zamenjujeta zmogljivejši CD-ROM ali DVD plošči.
Dostopnost