Pahor, Boris, slovenski pisatelj, *26.8.1913 Trst; študiral bogoslovje in humanistiko, mobiliziran v italijansko vojsko, zaradi dela v OF interniran v nemško koncentracijsko taborišče. Svobodni književnik, profesor, urednik. Novele in romani iz življenja primorskih in tržaških Slovencev (Mesto v zalivu, 1955, Kres v pristanu, 1959, Na sipini, 1960, Varno naročje, 1974), romansirana pričevanja o uničevalnih taboriščih (Onkraj pekla so ljudje, 1958, Nekropola, 1967), avtobiografski (Zatemnitev, 1975, V labirintu, 1984) in ljubezenski romani (Spopad s pomladjo, 1978, Vila ob jezeru, 1993, Zgodba o reki, kripti in dvorljivem golobu, 2003), potopisi in dnevniki, kjer se zavzema za demokracijo v politiki in kulturi (Ta ocean strašnó odprt, 1989, Žlahtne transverzale, 1991, Napoved nove plovbe, 1992), eseji (Svobodna polemika, 1952, Odisej ob jamboru, 1969, Edvard Kocbek, pričevalec našega časa – z A. Rebulo, 1975, Tržaški mozaik, 1983). 1992 Prešernova nagrada za življenjsko delo.

Sorodna gesla: slovenska književnost


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek