popolnost (brezhibnost), stanje živega bitja ali stvari, ki je povsem v skladu s svojo idejo. Pojem popolnosti je pomemben v etiki, kjer označuje smoter človekovega delovanja; po krščanski etiki je popolnost uresničenje božje podobe v človeku, in sicer z utelešenjem v Kristusu.

Sorodna gesla: etika | perfekcionizem


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek