lišmeniaze [po britanskem vojaškem zdravniku Williamu B. Leishmanu, 1865–1926], infekcijske bolezni, ki jih povzročajo bičkarji lišmenije (Leishmania) iz rodu tripanosomatid. Bolezni prenašajo razni insekti. Zdravljenje z antimonovimi preparati. Glede na povzročitelja ločimo: 1. visceralno lišmeniazo (kala-azar) povzroča Leishmania donovani, prenaša pa mušica iz rodu Phlebotomus. Razširjena je v tropskih deželah, pojavlja se tudi v Sredozemlju (tudi v Dalmaciji in Istri). Obolevajo predvsem otroci, mladostniki in turisti. Inkubacijska doba traja več mesecev. Znaki: vročina, povečane bezgavke, jetra in vranica, anemija, bljuvanje, krvavitve na koži in iz črevesa; nezdravljena bolezen se lahko konča s smrtjo; 2. kožno lišmeniazo Novega sveta povzročata Leishmania mexicana in Leishmania braziliensis; prenašalec je mušica. Inkubacijska doba je dva do osem tednov. Bolezen poteka kot ena sama kožna razjeda ali kožno sluznično obolenje nosu, ustne votline in žrela, ki lahko traja vrsto let; 3. kožno lišmeniazo Starega sveta povzroča Leishmania tropica, prenašajo jo flebotomi. Na mestu pika nastane rdeča ali rjavordeča, za fižol velika kožna nabreklina, iz nje nastane razjeda, po nekaj mesecih se zagnoji in zabrazgotini.
Dostopnost