zloraba zaupanja, kaznivo dejanje, ki ga stori, kdor zastopa premoženjske koristi kakšne osebe ali oskrbuje njeno premoženje, pa ne izpolni svoje dolžnosti ali zlorabi dano mu pooblastilo z namenom, da bi pridobil sebi ali komu drugemu kakšno premoženjsko korist ali da bi oškodoval tistega, čigar premoženjske koristi zastopa ali čigar premoženje oskrbuje. Za skrbnika ali odvetnika, ki storita takšno dejanje, je predpisana strožja kazen.

Sorodna gesla: kaznivo dejanje | prepoved opravljanja poklica | tatvina rabe


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek