recepcija [latinsko], 1. splošno:sprejemanje, sprejem, prevzem; pridevnik receptiven, (zgolj) sprejemajoč, sprejemljiv, dovzeten.2. pravo:prevzem tujih kulturnih vrednot, posebej tujega prava, tako v srednjem veku recepcija nemškega mestnega in deželnega prava v v. Evropi. Posebno pomembna za razvoj prava v Evropi je bila recepcija rimskega prava, ki se je začela v 14. st. To pravo so postglosatorji priredili praktičnim potrebam po nauku italijanske pravne vede (obče pravo). Posredovali so ga študenti, ki so študirali na italijanskih univerzah. Zaradi razdrobljenosti domačega prava se je v Evropi hitro prijelo. Rimsko pravo je veljalo subsidiarno, tj. posebno domače pravo je imelo prednost.
Dostopnost