navoj, vrez oz. utor v obliki vijačnice na površini vrtin (notranji navoj) ali na zunanji ploskvi valjastih ali koničnih teles (zunanji navoj), npr. vijak in matica. Izdelujejo jih z vrezovanjem ali frezanjem navojnih zarez z navojnimi vrezili (svedri), navojnimi narezili (maticami), s frezalnimi stroji ipd.; v množični proizvodnji večinoma z valjanjem z valji ali profilnimi čeljustmi. Pri desnem navoju se vijačnica vzpenja v desno (vijak privijamo v smeri vrtenja urinega kazalca), pri levem navoju pa v levo. Večina navojev je desnih, levi se uporabljajo v posebnih primerih (npr. za varovanje proti odvijanju). Po številu vijačnic ločimo eno- ali večkoračne navoje; npr. vijak z dvokoračnim navojem se pri enem zasuku uvije za dvakratno vrednost koraka (npr. vijak ličila za ustnice). Po obliki vzdolžnega profila navojev ločimo trikotne navoje (za pritrdilne vijake in matice), oble (žarnice), trapezne (polžasta gonila), žagaste, okrogle, pravokotne navoje (za podajalna vretena, npr. na vodilnem vretenu stružnice). Drobni oz. fini navoj je trikotni navoj z majhno globino, zato dobro tesni (npr. plinski navoj). Zaradi majhnega koraka se uporablja pri justirnih vijakih merilnih instrumentov, na merilnih pripravah (npr. mikrometrski vijak), pri natančnih podajalnih pripravah (npr. suport stružnice). Samorezni navoj se uporablja npr. na konusnih telesih lesnih vijakov in vijakih za uvijanje v pločevino; protinavoj (notranji navoj) si vreže sam med uvijanjem. Najpomembnejši obliki trikotnih navojev sta metrični navoj (s kotom 60°), ki se navezuje na evropski merski sistem, in Whitworthov navoj (s kotom 55°), ki temelji na angleškem colskem sistemu. Oba bo postopno zamenjal navoj ISO, ki je podoben metričnemu.
Dostopnost