galaksije (zastarelo meglenice), sistemi nekaj milijard do 100 milijard zvezd zunaj naše Galaksije, ki so kljub velikim razdaljam med zvezdami z Zemlje videti kot megličaste tvorbe (W. Baade). S prostim očesom so vidne le tri galaksije (Veliki in Mali Magellanov oblak in Andromedina galaksija), ocenjujejo pa, da je galaksij več 100 mlr.; njihove oddaljenosti sežejo od 210.000 do ok. 16 mlr. svetlobnih let. Čim bolj so galaksije oddaljene, tem hitreje se gibljejo (beg galaksij, kozmologija). V spiralnih galaksijah so odkrili podobne razmere kakor v naši, tj. medzvezdno snov, zvezdne kopice, spremenljivke, orjakinje, nove in nekdanje postnove. Po E. P. Hubblu delimo galaksije na eliptične (E0 do E7; 18 %), spiralne (Sa, Sb, Sc in spiralne s prečko SBa, SBb, SBc, skupaj 78 %) in nepravilne galaksije (Irr); podrobnejša razvrstitev je delo W. Morgana. Galaksije lahko oblikujejo dvojne ali večkratne sisteme (Krajevna skupina) in jate z največ 2500 članicami (jata v Devici).

Sorodna gesla: Andromedina galaksija | astrofizika | Baade, Walter | beg galaksij | Berenikini kodri | dejavne galaksije | Devica | ekstragalaktičen | Galaksija | Hubble, Edwin Powell | jata | kozmologija | Krajevna skupina | kvazarji | Magellanova oblaka | medgalaktična snov | medzvezdna snov | nova | orjakinje | radijske galaksije | rdeči premik | Seyfertove galaksije | spremenljivke | vesolje | zvezde | zvezdna karta | zvezdna kopica | zvezdna populacija | zvezdni katalogi


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek