jugoslovansko gibanje, prizadevanja za uresničitev »jugoslovanske ideje« – zamisli o narodni, politični, gospodarski in državni enotnosti južnih Slovanov. Zamisel o sorodnosti in potreba po povezavi ter pomoči slovanski raji v turški državi nastala že v 16. st. med protestanti, v obdobju Ilirskih provinc in nato izrazito izražena v idejah ilirizma; sredi 19. st. se je že pojavil izraz jugoslovansko gibanje. Tajni pisni sporazum med škofom J. J. Strossmayerjem in predsednikom srbske vlade I. Garašaninom marca 1867 je presegel veljavne državne meje in po italijanskem zgledu nakazal možnost Srbije kot jugoslovanski »Piemonta«. Jugoslovanski kongres 1.–3.12.1870 v Ljubljani je zbral le politike iz habsburške monarhije, a je obravnaval mednarodne okoliščine; te so se v resnici spremenile z avstrijsko zasedbo Bosne in Hercegovine ter berlinskim kongresom 1878, pozneje pa so se spremembe nadaljevale, in sicer s spremembami v Srbiji, »narodnim gibanjem« na Hrvaškem in ilindensko vstajo 1903, avstrijsko aneksijo Bosne in Hercegovine 1908 (aneksijska kriza), balkanskima vojnama 1912–13, nazadnje pa s sarajevskim atentatom in prvo svetovno vojno. Izraz jugoslovanskega gibanja so bila imenovanja društev in organizacij (dodan pridevnik »jugoslovanski«) že precej pred vojno (od Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti 1866, Jugoslovanske socialnodemokratske stranke 1896 do Jugoslovanske dijaške počitniške zveze 1912). Jasno oblikovana zamisel I. Cankarja 1913 o jugoslovanski republiki enakopravnih narodov in zavrnitev jezikovnega in kulturnega stapljanja je obveljala kot program tričetrt stoletja; po balkanskih vojnah večinoma Bolgari niso bili omenjeni. Po niški deklaraciji srbske vlade 7.12.1914, ustanovitvi Jugoslovanskega odbora 30.4.1915, majniški deklaraciji 30.5.1917, krfski deklaraciji 20.7.1917 in deklaracijskem gibanju se je jugoslovansko gibanje uresničilo v drugačni obliki, v prvi jugoslovanski državi tudi kot prisilno unitaristično »jugoslovenarstvo« pod srbsko hegemonijo. Revolucionarne zamisli o samoodločbi malih južnoslovanskih narodov (tudi Makedoncev, Muslimanov) iz sredine 20. let so se uresničevale v razl. zgodovinskih okvirjih, konec 80. let in v 90. letih pa je bilo jugoslovansko gibanje popolnoma diskreditirano v krvavi vojni na tleh razpadle Jugoslavije.