šoba, 1. splošno:1) naprej potisnjene, štrleče ustnice. 2) velika živalska ustnica.2. tehnika:zoženo mesto na koncu cevi (s plinom, tekočino) ali v njej. V šobi se poveča hitrost snovi, tlak pa zmanjša (Bernoullijeva enačba). Tekočina se pri izstopu oblikuje v ozek curek ali razpršen snop drobnih kapljic. To lastnost npr. izkoriščajo razpršilne šobe v škropilnikih in vbrizgovalne šobe v dizelskih motorjih. Velikost šobe vpliva na pretok, zato se uporablja za natančne odmerke (npr. pri uplinjačih, oljnih gorilnikih, v zgorevalnih komorah reakcijskih motorjev, pri raketah, v turbinah). Oblika šobe vpliva na obliko curka; s hitrim ohlajanjem snovi (umetnih mas, stekla) takoj po izstopu iz šobe lahko izdelajo vlaknasto prejo z izbranim presekom in izbrane velikosti. Pri tem stiskalnica potiska vročo talino skozi luknjice v jekleni ali keramični plošči (predilne šobe), takoj za ploščo pa izstopajoča vlakna prepihavajo s hladnim zrakom ali tekočino. V šobi nastane podtlak. Izkoriščajo ga za črpanje druge snovi v curek. Npr. v uplinjaču tok zraka sesa gorivo, v pnevmatskih brizgalnih pištolah pa zračni tok vsesava barvo in jo nato odlaga na barvani površini. Nasprotno difuzor.
Dostopnost