pesem, 1. književnost:temeljna oblika lirike, njene poglavitne značilnosti so spevnost, tematska in oblikovna preprostost (rima, preprosti, kratki verzi, kitice). Po nastanku in razširjenosti ločimo umetno in ljudsko pesem, po tematiki mdr. plesno, cerkveno in ljubezensko pesem.
Sorodna gesla: poezija2. glasba:nemško Lied, angleško song, francosko chanson, mélodie; s spremljavo glasbila samospev, petju namenjena uglasbitev večinoma liričnega, pesniškega besedila. V osnovi razlikujemo ljudsko (tudi delavsko in borbeno pesem) in umetno pesem, pri tej pa spet kitično pesem z isto melodijo v vseh kiticah in prekomponirano pesem, pri kateri je napev, skladno z vsebino, v vsaki kitici drugačen. Glede na obliko in zasedbo je veliko različic, vsaka pa izhaja iz posebnega okolja (npr. narodnostnega ali družbenega), ima svojo lastno zgodovino razvoja in izvajalsko prakso (solistična zasedba, zborovska zasedba, sodelovanje glasbil ali glasbena spremljava). Enoglasne oblike (monodija) se pojavljajo v antiki in srednjeveškem gregorijanskem koralu (ode, himne, pozneje sekvence). Sledijo cerkvene pesmi in pesmi trubadurjev, minnesängerjev in meistersingerjev. V večglasno zloženih pesmih je melodija kontrapunktsko umetelno obigravana (npr. v nizozemski šoli), v zborovski pesmi (npr. O. di Lasso, H. L. Haßler), predvsem v madrigalu, pa se je dokončal razvoj generalbasa (hkrati z nastankom opere). Od tod izhaja samospev s klavirsko spremljavo, ki ga je gojila že klasika (L. van Beethoven, W. A. Mozart in J. Haydn), ena izmed najpomembnejših glasbenih zvrsti pa je postal šele v 19. st. (F. Schubert, R. Schumann, H. Wolf). Pomembni skladatelji samospeva so mdr. J. Brahms, P. Cornelius, R. Strauss, G. Mahler, M. Reger, H. Pfitzner, O. Schoeck, A. Schönberg, P. Hindemith, A. Reimann. Proti koncu 19. st. se je ob tem razvil še orkestrski samospev, pri katerem spremlja petje ves orkester. Pomembne pesemske cikle so napisali M. P. Musorgski, M. Ravel, B. Britten, L. Dallapiccola. Zborovsko pesem (brez spremljave) so oživili H. Distler in nenazadnje številna pevska društva.
Dostopnost