neoklasicizem,
1. arhitektura: slog, ki ga zaznamujejo klasicistične oblike in merska razmerja; zaradi svoje monumentalnosti in strogosti postal najbolj priljubljen slog za predstavljanje moči države, v Nemčiji predvsem po 1900 in v arhitekturi nacionalsocializma, v ZSSR še po drugi svetovni vojni.

Sorodna gesla: arhitektura | Boullée, Étienne-Louis | romantika | Schinkel, Karl Friedrich | Smirke, sir Robert
2. glasba: po 1920 v Parizu nastala označitev za slogovno usmeritev na začetku 20. st., ki je prevzela in obdelovala slogovne značilnosti in oblike klasične glasbe. Znani neoklasicistični skladbi sta Pulcinella I. Stravinskega in Symphonie classique S. S. Prokofjeva ter številne skladbe P. Hindemitha in B. Martinůja.

Sorodna gesla: ameriška glasba | Hindemith, Paul | Martinů, Bohuslav | Poulenc, Francis | Prokofjev, Sergej Sergejevič | Stravinski, Igor
3. umetnost: vnovična uporaba klasičnih motivov in oblik v arhitekturi; ustrezna neobarok in neorenesansa. Predstavnika: P. Behrens, A. Messel.

Sorodna gesla: Batoni, Pompeo | Behrens, Peter | feston | Messel, Alfred | nemška umetnost | neobarok | Thorvaldsen, Bertel | zlatarstvo


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek