1. constable ([kánstəbəl], angleško, iz latinskega comes stabuli, ‘hlevski mojster’), v srednjeveški Angliji kot lord high constable nastanitveni mojster vojske in dvora, pozneje poveljujoči vojskovodja in glede na to stalni maršalov tekmec. Položaj je bil z obsodbo Edvarda Strafforda 1521 odpravljen. Danes ob posebnih slovesnostih lorda high constable imenujejo za določen čas.

Sorodna gesla: maršal
2. constable, v Angliji od konca 13. st. do začetka 19. st. kot high constable in petty constable imenovani državljan, ki je skrbel za vzdrževanje deželnega miru.

Sorodna gesla: konetabel
3. constable, danes v Veliki Britaniji policijski uradnik, v ZDA pa redar, ki skrbi za javni red.

Sorodna gesla: šerif


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek