menhir [keltsko, ‘kamnit steber’], do 20 m visok pokončen neobdelan monolit iz prazgodovinskega obdobja. Stojijo posamič, v vrstah in v krogih.

Sorodna gesla: Carnac | etiopska umetnost | monolit


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek