narava [latinsko natura iz nasci, ‘roditi se’, ustrezno grškemu physis, ‘tisto, kar je nastalo’], pojem z več pomeni: prvotno tisto, kar je nastalo iz samega sebe, v veliko religijah (naravne religije) vse stvari iz sebe ustvarjajoča sila; v sholastični filozofiji celotnost ustvarjenega; v panteizmu (B. de Spinoza) izenačena z bogom (vesoljni um), v novejšem času pravo bistvo, npr. človeka; tudi nepopačeno bistvo vsake posamezne stvari; v tem pomenu vse tisto, kar je nasprotno umetnemu, nenaravnemu: Nazaj k naravi (J.-J. Rousseau).

Sorodna gesla: naturalizem | panteizem | Rousseau, Jean-Jacques | Spinoza, Baruch de


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek