teleskop [grško tele, ‘daleč’ + grško skopein, ‘gledati’], 1. astronomija:optična naprava za opazovanje zelo oddaljenih predmetov, navadno astronomskih teles. Astronomski teleskop ali Keplerjev teleskop (refraktor) vsebuje lečo, ki deluje kot objektiv. V njeno goriščno ravnino se preslikajo »neskončno« oddaljeni predmeti. Slika je obrnjena – stoji na glavi in jo opazujemo z lupo, ki deluje kot okular. Velja enačba preslikave. Za zmanjšanje napak preslikav sta objektiv in okular izdelana iz sistema več leč. Svetlost točkastih predmetov (zvezd) se povečuje s povečevanjem premera objektiva, svetlost ploskovnih predmetov pa z večanjem relativne odprtine. Povečava X je razmerje med goriščno razdaljo objektiva F in goriščno razdaljo okularja f:
Z istim objektivom dosežemo razl. povečave, če spreminjamo goriščno razdaljo okularja. V terestričnem teleskopu sliko z obračalnimi sistemi, kot so terestrični okularji in Porrojeve prizme, še enkrat obrnemo in dobimo pravilno stoječo sliko. Takšno daje tudi holandski ali Galilejev daljnogled, pri katerem je okular razpršilna leča; dosega manjše povečave. Pri večjih teleskopih namesto leč uporabljajo zrcala. Teleskop je pritrjen na mehanično napravo za usmeritev teleskopa na opazovano vesoljsko telo. Sestavljena je iz dveh med seboj pravokotnih osi, okoli katerih je mogoče premikati daljnogled. Pri altazimutni nastavitvi je teleskop vrtljiv vzporedno z ravnino horizonta in pravokotno nanjo; takšno nastavitev imajo terestrični daljnogledi, daljnogledi za merjenje kotov (npr. teodoliti) in veliki radijski daljnogledi. Pri paralaktični nastavitvi kaže časovna os proti nebesnemu polu, leži torej v smeri osi Zemlje in samo z vrtenjem daljnogleda okoli te osi sledimo navideznemu dnevnemu gibanju zvezd; deklinacijska os je pravokotna na časovno os. Za usmeritev teleskopa na zvezdo z znanima astronomskima koordinatama rabita merilna kroga, nameščena na obeh oseh. Skala je v kotnih enotah (za deklinacijo) oz. v časovnih enotah (za časovni kot). Da teleskop sledi zvezdam, skrbi elektromotor (večinoma sinhronski), ki ga krmili zvezdna ura. Pri dolgih osvetlitvah je treba smer teleskopa zaradi refrakcije stalno popravljati še ročno, dandanes tudi že avtomatično, tako da vesoljsko telo s fotoelektričnim krmiljenjem samo uravnava hitrost spremljanja.
Dostopnost