reformiranje,
1. splošno: spreminjanje sistema, ureditve, vsebine česa.
2. tehnika: postopek, s katerim spremenijo strukturo organskih molekul. Pri predelavi nafte preoblikujejo (reformirajo) ogljikovodike z ravnimi verigami v obročaste ali razcepljene; ti so bolj odporni proti klenkanju. Postopek se uporablja predvsem pri izdelavi bencina za motorje z notranjim zgorevanjem: bencin po destilaciji ima oktansko število 30–50, po reformiranju pa 85–95. Poleg tega pri reformiranju iz naftnih frakcij z visokim vreliščem nastajajo spojine z nižjim vreliščem. Npr. iz naftenov dobijo toluene z oktanskim številom, višjim od 100. Poteka pri temperaturi 500 °C, tlaku 10–50 bar in ob prisotnosti katalizatorjev.

Sorodna gesla: katalizator | klenkanje | krekiranje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek