1. razelektrenje, izravnava sprva ločenih nasprotnoimenskih nabojev, po kateri električna napetost izgine. Do postopnega razelektrenja pride med električnima prevodnikoma, med območjema p in n v polprevodnikih, pri razelektrenju v plinu in pri odjemu energije iz baterij; sunkovito razelektrenje pri streli in elektronski bliskovki in tudi pri kratkem stiku na kondenzatorju.

Sorodna gesla: Paschen, Friedrich | pinč efekt | strela
2. razelektrenje, razpršitev prvotno skupaj stisnjenih istoimenskih nabojev, npr. pri pramenasti praznitvi in elektronski emisiji z vročih kovinskih površin; nasprotno naelektrenje.

Sorodna gesla: razelektrenje na konici


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek