umetni splav, dovoljeni ali nedovoljeni splav. Dovoljeni ali legalni splav je medicinski poseg, ki se opravi na zahtevo nosečnice, če nosečnost ne traja dlje kot deset tednov. Po desetem tednu se splav opravi le v primeru, ko je nevarnost zaradi nadaljevanja nosečnosti ali poroda za zdravje nosečnice in otroka večja od nevarnosti splava. Umetno prekinitev nosečnosti pri nas ureja zakon o o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok (iz 1977). Metode: sukcijski splav ali splav z vakuumsko aspiracijo (posrkanje vsebine maternične votline z brizgalko ali električno črpalko v prvem trimesečju), dilatacija z evakuacijo (razširitev materničnega vratu in izpraznitev maternične votline med 13. in 16. tednom nosečnosti), instilacija (injiciranje posebne tekočine v plodni mehur, plod se izloči sam). Nedovoljena prekinitev nosečnosti je kaznivo dejanje, ki ga stori, kdor v nasprotju z zdravstvenimi pogoji in načinom umetne prekinitve nosečnosti, ki so določeni z zakonom, noseči ženski z njeno privolitvijo prekine nosečnost, začne prekinjati ali ji pomaga pri prekinitvi nosečnosti. Nedovoljeni ali ilegalni splav se opravi brez upoštevanja zakonskih predpisov o dovoljenem splavu ali kljub prepovedi umetnega splava. Opravljajo ga zdravniki, babice, mazači in celo same nosečnice. Posebno pogost je v državah, kjer je umetni splav prepovedan; smrtnost zaradi nestrokovno opravljenega splava je zelo visoka. Za dejanje, storjeno brez privolitve ženske, je predpisana strožja kazen.
Dostopnost