dao [kitajsko, ‘pot’], tao, eden osrednjih pojmov kitajske filozofije, ki ima zelo razl. pomene; za daoiste, Lao Zijeve in Zhuang Zijeve naslednike, je dao povsod delujoče temeljno načelo, vendar nima ne imena ne substance. Za Lao Zija je simbol njegovega pomena pogosto voda. Po Huainan Ziju dao uravnava menjavanje jina in janga. V konfucianizmu se dao kaže zlasti v etičnem odnosu kot normativno vedenje v družbenih vezeh.