Pij [latinsko pius, ‘pobožen’], papeži:1. Pij II. (1458–64), pravo ime Enea Silvio de'Piccolomini, *18.10.1405 Pienza, †15.8.1464 Ancona; 1447 škof v Trstu, 1449 škof v Sieni, 1456 kardinal. Na baselskem koncilu deloval kot eden glavnih zagovornikov konciliarizma, delal v dunajski pisarni kralja Friderika III. in postal zagovornik papalizma, priznal Evgena IV. kot papeža in bil posrednik med nemškim kraljem in svetim sedežem. Glavni cilj njegovega pontifikata je bila križarska vojna proti Turkom; ponesrečil se mu je poskus ustanovitve obrambne zveze proti Turkom (kongres vladarjev v Mantovi, 1459). Njegova bula Execrabilis (1460) pomeni konec konciliarizma; vsako sklicevanje na splošni koncil obsoja kot krivoverstvo. – Z bulo 6.9.1462 je potrdil ustanovitev ljubljanske škofije in ji določil njen obseg. Humanistični pesnik in zgodovinar; njegovo največje zgodovinsko delo Historia rerum gestarum Friderici III. (1458) obravnava tudi celjske grofe in ustoličevanje koroških vojvod.
Sorodna gesla: kurija | Pavel IV. | tridentinski koncil3. Pij V. (1566–72), pravo ime Michele Ghislieri, *17.1.1504 Bosco, †1.5.1572 Rim; dominikanec, 1558 reformni papež, poglavitno nalogo svojega pontifikata videl v temeljiti prenovi Cerkve po smernicah tridentinskega koncila. 1566 izdal katekizem, 1568 brevir in 1570 prenovljeni rimski misal. Svetnik, god: 30.4.
Sorodna gesla: Firence | Medičejci | Toskana | tridentinski koncil4. Pij VI. (1775–99), pravo ime Giovanni Angelo Braschi, *25.12.1717 Cesena, †29.8.1799 Valence; na srečanju z Jožefom II. na Dunaju 1782 je cesarja zaman skušal odvrniti od Rimu sovražnih cerkvenih reform (jožefinizem); v veliko stisko so ga spravila poseganja francoske republike oz. revolucionarne armade v Cerkveno državo.
Sorodna gesla: Jožef II. | jožefinizem5. Pij VII. (1800–23), pravo ime Luigi Barnabo Chiaramonti, *14.8.1742 Cesena, †20.8.1823 Rim; benediktinec; 1801/02 konkordat s francosko republiko, po katerem se je katoliška vera v Franciji obnovila kot »vera velike večine francoskih državljanov«. Sodelovanje Pija VII. pri kronanju Napoleona I. za cesarja decembra 1804 pričakovanih ugodnosti ni prineslo. Ker ni hotel podpreti francoske vojne politike, je bila Cerkvena država 1808/09 združena s francoskim cesarstvom; 1809 papež odveden v izgnanstvo v Francijo. Preliminarne člene k novemu konkordatu, ki jih je Napoleon izsilil januarja 1813 in po katerih bi bil cesarjevo orodje, je Pij VII. dva meseca pozneje preklical. 1814 vrnitev v Rim in obnovitev jezuitskega reda. Po obnovitvi Cerkvene države na dunajskem kongresu (E. Consalvi) zmerna vladavina, vendar si je zaman prizadeval, da bi zgladil nasprotja med karbonarji in sanfedisti.
Sorodna gesla: Consalvi, Ercole | dunajski kongres | jezuiti | karbonarji | sanfedisti6. Pij IX. (1846–78), pravo ime Giovanni Maria Mastai-Ferretti, *13.5.1792 Sinigaglia, †7.2.1878 Rim; najprej privrženec liberalnih ukrepov vlade v Cerkveni državi, po revoluciji 1848/49 obrat v reakcionarno smer (G. Antonelli). Združenja Italije ni mogel preprečiti. Italijanske vlade ni priznal, zavrnil je zakone o jamstvu iz 1871, ki naj bi spravili italijansko državo in sveti sedež, sebe je imel za ujetnika v Vatikanu. – Kot poglavar katoliške Cerkve je 1854 razglasil dogmo o Marijinem brezmadežnem spočetju in v Syllabusu 1864 obsodil »glavne zmote našega časa« (panteizem, naturalizem, racionalizem in liberalizem). Z natančno razlago in opredelitvijo papeževe oblasti primata in papeževe nezmotljivosti v verskih in pravnih odločitvah na prvem vatikanskem koncilu je bil dosežen vrhunec centralizacije katoliške Cerkve.
Sorodna gesla: Antonelli, Giacomo | Marijino brezmadežno spočetje | Syllabus | vatikanski koncil7. Pij X. (1903–14), pravo ime Giuseppe Sarto, *2.6.1835 Riese, †20.8.1914 Rim; reforme znotraj Cerkve (odlok o zgodnjem in pogostem obhajilu) in zavračanje modernih tokov časa; poenotil in na novo kodificiral cerkveno pravo, uvedel protimodernistično prisego, reforma kurije. Svetnik, god: 21.8.
Sorodna gesla: kurija | modernizem | Syllabus8. Pij XI. (1922–39), pravo ime Achille Ratti, *31.5.1857 Desio, †10.2.1939 Rim; po prvi svetovni vojni s konkordati na novo uredil cerkvene razmere v srednji in vzhodni Evropi; 1922 ponovno oživljanje Katoliške akcije. V okrožnicah nasprotoval laicizmu (1925), pankristjanizmu (1928; obnova edinosti kristjanov ne s katoliško Cerkvijo, ampak v njej) ter se zavzemal za krščansko družbeno ureditev proti komunizmu (1937) in nacizmu (1937). Pospeševal misijon med pogani. Z Mussolinijevo fašistično vlado po pogajanjih sklenil lateranske pogodbe (Vatikan, zgodovina) in dosegel spravo s kraljevino Italijo.
Sorodna gesla: Katoliška akcija | laicizem | laični apostolat | Mussolini, Benito | Vatikan9. Pij XII. (1939–58), pravo ime Eugenio Pacelli, *2.3.1876 Rim, †9.10.1958 Castel Gandolfo; 1917–25 nuncij za Bavarsko, od 1920 tudi za Nemčijo (do 1929); 1929 kardinal, 1930 kardinal državni tajnik. Nacionalizem in komunizem obsodil kot politično-svetovnonazorsko zlo 20. st.; skušal preprečiti drugo svetovno vojno, 1939 Hitlerja posvaril, naj ne neti vojne. 1950 razglasil dogmo o Marijinem telesnem vnebovzetju.
Dostopnost