geografija rastlinstva, veja biogeografije, ki preučuje razširjenost rastlinskih vrst in združb na kakšnem območju. Podobno kot v geografiji živalstva razlikujemo tudi v geografiji rastlinstva različne regije (floristična območja): 1. holarktično floristično območje obsega Evropo, s. Afriko, Azijo, Indijo, Indonezijo in Severno Ameriko. Na območjih z mrzlo zimo prevladuje iglasti gozd, v zmernejših podnebnih razmerah uspeva listnati gozd, na območjih s sredozemskim podnebjem pa zimzeleni trdolistnati gozd. Med lesnatimi in zelnatimi trajnicami prevladujejo rastline iz družine zlatičevk, klinčnic, krečevk, jegličevk, zvončnic in rožnic; 2. tropsko floristično območje leži med s. in j. povratnikom (vanj ne štejemo Avstralije). Značilna je izredna pestrost vrst. Na območjih s toplim in vlažnim podnebjem uspeva tropski deževni pragozd, za katerega je značilno veliko vrst vednozelenih listavcev, medtem ko iglavcev v teh gozdovih ni; značilne so tudi vzpenjalke (plezalke) in epifiti, zelišč v podrasti je malo, uspevajo pa zelo velike zelnate trajnice (npr. banana). V krajih s sušno in deževno dobo uspeva monsunski gozd, v katerem drevesa ozelenijo le, ko pada dež; značilna vrsta monsunskega gozda je tikovec. Na območjih z malo dežja prevladujejo savane, velike travnate površine z redkimi drevesi, ki rastejo posamič ali v manjših skupinah, npr. opičji kruhovec (baobab) in akacija. Na območjih z izredno majhno količino padavin je polpuščava ali puščava. Puščavsko rastlinstvo je revno, večinoma zraste le po dežju. Rastline hitro vzcvetijo, hitro plodijo, njihovi nadzemni deli zelo hitro tudi odmrejo. Le nekatere puščavske rastline uspevajo vse leto, npr. kaktusi, agave in mlečki. Vodo lahko shranjujejo v tkivih, hkrati pa lahko zmanjšajo njeno izhlapevanje prek svoje površine; 3. floristično območje j. poloble leži večidel na območju zmernih podnebnih razmer. Za kaplandsko floristično območje so značilne združbe vednozelenih trdolistnatih grmov. Dreves ni, uspevajo pa zelnate trajnice in enoletnice, npr. lilijevke. Na avstralskem florističnem območju so razširjene vrste vednozelenih trdolistnatih dreves, npr. evkaliptus in akacije. Skrajni j. predeli Južne Amerike in Nove Zelandije pripadajo antarktičnemu florističnemu območju. Tu uspeva listnati gozd z bukvijo j. poloble (Nothofagus), v bolj neugodnih podnebnih razmerah pa prevladujejo visoka barja z veliko raznolikostjo vrst mahov in praprotnic, večina rastlin pa ima blazinasto razrast.
Dostopnost