red,
1. splošno: skupnost, katere člani spoštujejo določena pravila, pogosto v samostanu.

Sorodna gesla: katoliški red | samostan | superior | svetni viteški red
2. vojaštvo: vrsta odlikovanja, ki se dodeljuje posameznikom, enotam in organizacijam za posebne zasluge v vojni in miru. Izdelan je iz kovin (zlato, srebro, bron) in okrašen z dragimi kamni v razl. oblikah (zvezda, krona, križ). Nosi se z lento, na ogrlici ali pritrjen na prsih. Prvič se je pojavil v 15. st., ko so jih začeli podeljevati visokemu fevdalnemu plemstvu. Razdeljeni so bili v tele skupine: hišni red, častni red, red za pogum, red zaslug ipd. Vsaka država ima to urejeno s posebnimi zakoni in razvrstitvami.
V Slovenski vojski so red Slovenske vojske, red Slovenske vojske na lenti, red Slovenske vojske z meči, red Slovenske vojske z zvezdo; red generala Maistra prve, druge in tretje stopnje, red generala Maistra z meči; red za hrabrost, red za vojaške zasluge z zlatimi meči, red za vojaške zasluge z veliko zvezdo.

Sorodna gesla: častna legija | častni znak | Kristusov red | odlikovanje | pour le mérite | red hlačne podveze | red Marije Terezije | red orla | svetni viteški red | železni križec
3. matematika: 1) (stopnja) enačbe, polinoma. 2) v numerični matematiki redov aproksimacije: mera za zahtevano natančnost, npr. stopnja polinoma, s katerim nadomestimo dano funkcijo.

Sorodna gesla: enačba | polinom | stopnja
4. biologija: latinsko ordo, enota biološke sistematike, nižja od razreda; vključuje sorodne družine rastlin ali živali.

Sorodna gesla: sistematika


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek