knjižna ilustracija, v širšem pomenu oprema knjig s slikami in okrasjem; v ožjem pomenu v eni grafičnih tehniki izdelana ilustracija (v nasprotju z ročnim knjižnim slikarstvom, iluminacijo); ilustracija je lahko okras ali razlaga, lahko pa je tudi samostojno postavljena ob besedilo. Najzgodnejše so verjetno kitajske lesorezne ilustracije iz 8. st.; v Evropi so se pojavile v 15. st. sprva kot lesorezne knjige. Tudi po iznajdbi knjižnega tiska je ostal lesorez edina grafična tehnika za knjižno ilustracijo, šele v 16. st. ga je nadomestil bakrorez in v 17. in 18. st. še druge tehnike (jedkanica, akvatinta); v 19. st. prevladujejo tonski lesorez, črno-bela in barvna litografija (tiskarske tehnike), v 20. st. pa fotomehanični reprodukcijski postopki, ki zdaj omogočajo reprodukcijo skoraj sleherne umetnostne in tehnično-naravoslovne predloge brez ročno izvedenih vmesnih postopkov.
Dostopnost