genski drift (alelni drift, Sewall-Wrightov pojav), potek evolucije, ki privede do sprememb v genski sestavi malih delnih populacij in jih loči od izhodiščnih. Čim manjša je populacija, tem laže pride do naključnih kombinacij genov, ki so drugačne od splošnega povprečja. Če so npr. maloštevilni osebki kakšne vrste na izoliranem območju (na otoku ali v gorski dolini, odrezani od sveta), se lahko od selekcijske vrednosti neodvisne mutacije naključno uveljavijo ali pa se izgubijo. Nastanejo lahko oblike, ki v posameznih lastnostih niso prilagojene (npr. nenavadna barva, zaradi katere jih roparji bolj ogrožajo). Stopnjo učinkovitosti genskega drifta lahko obravnavamo tudi z matematično statistiko; raziskal jo je Sewall-Wright 1931–44.
Dostopnost