smodnik, eksplozivna snov, ki gori razmeroma počasi (brizanca pribl. 1350), a razvije veliko količino plinov (iz 1 kg npr. 300 l). Uporablja se predvsem za potisk topovskih granat in izstrelkov pehotnega orožja (strelivo). Navadno vsebuje 70–75 % kalijevega solitra, 14–16 % lesnega oglja in 10–14 % žvepla, ki so zmešani v drobnozrnat prašek. S stiskanjem ga oblikujejo v lističe, paličice, cevčice ali kroglice; njihova velikost delno vpliva na hitrost gorenja.
Novejši brezdimni smodnik vsebuje želatinirano nitrocelulozo ali njene spojine z gliceroltrinitratom. Pogosto mu dodajo stabilizatorje (amine), mehčala in modifikatorje (npr. nitrotoluen, nitrogvanidin).
Najstarejša znana oblika je črni smodnik; v začetku prejšnjega tisočletja so ga uporabljali Kitajci za potisk raket pri ognjemetih. V zadnjem času je postal spet moderen v replikah perkusijskih pištol iz 19. st.

Sorodna gesla: brizanca | črni smodnik | eksplozija | gliceroltrinitrat | nitroceluloza | oksidacija | soliter | strel | strelivo | tehnika | žveplo


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek