penicilin, prvi odkriti (1928, A. Fleming) antibiotik; pridobljen iz plesni Penicillium; za zdravljenje se uporablja od 1940. Deluje baktericidno predvsem na razl. vrste kokov (streptokoki, pnevmokoki, meningokoki, gonokoki in stafilokoki). Poleg penicilina G so razvili tudi peniciline, ki so rezistentni na penicilinazo; penicilini s širokim spektrom delujejo tudi na Salmonello, Pseudomonas, Proteus in Escherichio coli. Za pridobivanje penicilina uporabljajo gojene plesni (Penicillium chrysogenum in Penicillium notatum); ob pomoči teh je mogoče spremeniti strukturo osnovne molekule penicilina in s tem pridobiti derivate z ugodnejšimi lastnostmi. Penicilini imajo zelo malo stranskih učinkov, lahko pa povzročijo alergijske reakcije.
Dostopnost