študentska društva (korporacije), tradicionalne druščine študentov z značilnimi šegami in navadami. Po izvoru razlikujemo več vrst študentskih društev z nekaj skupnimi značilnostmi: dosmrtno članstvo in povezanost, notranja hierarhična členitev na bruce (študente začetnike), stare bajte (študente do diplome) in staro gospodo (člane zvez po končanem študiju); znaki (trakovi ali kape) posebnih barv, mečevanja za dokazovanje moči ali v znamenje zadoščenja; osrednja dejavnost pa so bile pivske in slavnostne prireditve po predpisanih obrednih pravilih. Zdajšnja organiziranost študentov je na eni strani bolj formalizirana, kot jo kaže minula zgodovina; to se izraža zlasti v različnih oblikah organiziranega sodelovanja študentov v univerzi; moč neformalnih študentskih društev je precej zmanjšana.
Slovenska študentska društva so od 1848 nastajala na Dunaju, v Gradcu, pozneje v Pragi, Zagrebu in drugih univerzitetnih mestih; skupaj s študentskimi počitniškimi (ferialnimi) društvi v domačih krajih (od 1892) so bila pomemben dejavnik v slovenski narodni emancipaciji. Slovenska študentska društva so se le deloma zgledovala po nemških (npr. sabljanje, »krokarski« obredi), reševala so tudi socialna vprašanja (večinoma) revnih slovenskih študentov. Po ustanovitvi Univerze v Ljubljani (1919) in Mariboru (1961 oz. 1975) se je zelo povečalo število različnih študentskih društev, njihovih glasil idr. oblik dejavnosti.
Dostopnost